O zamisli konzorcija za ta nakup, ki ga podpira tudi postojnski občinski svet, smo se pogovarjali z Igorjem Blažino, direktorjem območne gospodarske zbornice v Postojni, in koordinatorjem postojnskega konzorcija. Med tremi podjetji, ki jih prodaja Istrabenz Turizem za poplačilo svojih dolgov bankam, je tudi Turizem Kras d. d. Postojna, ki je v njegovi stoodstotni lasti. Knjigovodska vrednost Turizma Kras po izjavah vodstva podjetja znaša 20 milijonov evrov.

Postojnski konzorcij gospodarstva Notranjsko-kraške regije in prebivalstva občin Postojna in Pivka bo eden tistih, ki bodo do 15. marca oddali nezavezujočo ponudbo za odkup. Postojnčani pravijo, da so enkrat, v začetku devetdesetih let, »svojo« jamo že izpustili iz rok, zdaj pa hočejo zagrabiti to, morda zadnjo priložnost, da bi Postojnsko jamo ponovno upravljali sami. O zamisli konzorcija za ta nakup, ki ga podpira tudi postojnski občinski svet, smo se pogovarjali z Igorjem Blažino, direktorjem območne gospodarske zbornice v Postojni, in koordinatorjem postojnskega konzorcija. Podjetje Turizem Kras ni navadno podjetje. Če bi bilo, njegova prodaja ne bi bila nič posebnega. Toda Turizem Kras pobira vstopnino na vhodu v Postojnsko jamo, upravlja celoten tamkajšnji jamski sistem in bo to lahko zaradi pravice, ki mu jo je na javnem razpisu podelila država, počel še naslednjih 19 let, ne glede na to, ali bo njegov lastnik postal tujec. Takšen izid prodaje, ki so ga Postojnčani označili za nacionalno sramoto, se državi ne zdi dvomljiv. Sprememba lastništva ne vpliva na koncesijsko razmerje, predkupna pravica države pa nima pravnih temeljev, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

Postojnsko javnost ste že večkrat povabili, naj sodeluje pri nakupu Turizma Kras. Kakšni so odzivi?

Te signale v javnost pošiljamo že od marca lani. V petek pa smo vsem naslovnikom zbornice poslali pisno povabilo, naj nam sporočijo, ali jih nakup Turizma Kras zanima. Prvi odzivi so tu, oglašajo se predstavniki pravnih oseb, pa tudi fizične osebe, ki pa jih bodo k nakupu posebej pozvali drugi. Gospodarska zbornica namreč koordinira delo gospodarstva. Zanimiv je bil na primer današnji (v ponedeljek, 22. februarja, op. p.) klic gospe iz Beograda, rojene v Postojni, ki že veliko let živi in dela v Srbiji in jo je ta prodaja zelo vznemirila. Dejala je: »Čutim se Postojnčanko, želim pri tem sodelovati. Kam lahko nakažem denar, da bi prispevala k temu, da bi podjetje ostalo v rokah Postojnčanov?«

Kako člani konzorcija gledate na stališče države?

Pobudo, naj država spremeni uredbo tako, da bo za prenos koncesijskega razmerja potrebno soglasje države in lokalne skupnosti, je na vlado že naslovil Zvone Černač, poslanec v državnem zboru in postojnski podžupan, rekoč, naj vlada prepreči nacionalno sramoto, ki bi se zgodila, če bi pravico do upravljanja Postojnske jame dobili tujci, v skrajnem primeru kak luksemburški ali tajvanski poštni nabiralnik. Istrabenz je leta 2003 Turizem Kras kupil za približno štiri milijone evrov. Vse, kar bo dobil več od tega, bo dobil predvsem zato, ker je v tem obdobju uspel pridobiti dolgoročnejšo pravico upravljanja Postojnske jame. Torej je tisti, ki mu je dal to pravico, povečal njegovo premoženje. Zato državi ne bi smelo biti vseeno, če lastništvo Turizma Kras preide v roke tujcev. Ljudje, ki tu živimo, smo pri tem podjetju dobavitelji, zaposleni, poslovni partnerji, njegovi oglaševalci, turistom lahko pokažemo pot v Postojnsko jamo in se ne obrnemo stran ali pa jih celo pošljemo v napačno smer, kar smo počeli kot mularija. Prva koncesijska pogodba je bila sklenjena za pet let. V letih 2007 in 2008 so se lastniki Turizma Kras pogajali z državo in se pogodili za dvajsetletno pravico upravljanja jame. Toda pozneje se je izkazalo, da je bil Turizem Kras že takrat na seznamu Istrabenz Turizma za dezinvestiranje, tako kot opatijska družba GH Adriatic in koprska Marina. O tem je poročalo Delo in nihče tega ni ovrgel. S tem, ko je država podelila koncesijo za dolgo obdobje, je podjetju dvignila ceno, lastniki pa ga zdaj lahko dražje prodajajo. Takrat država na vse to morda ni bila dovolj pozorna ali tega ni vedela. To pa ne upravičuje njenega sedanjega stališča, ko pravijo, da nimajo pravne podlage za to, da se lahko spremeni lastništvo podjetja le z njenim soglasjem. Saj koncesije ni podelila podjetju, to je zgradbam, temveč zastopnikom podjetja, to je njegovemu lastniku, organom upravljanja - skupščini, nadzornemu svetu, upravi, vodstvenim kadrom, ki so v pogajanjih zagotavljali dolgoročnega in stabilnega partnerja. Izkazalo pa se je, da so imeli pogajalci takrat figo v žepu in so pozabili povedati, da je podjetje že na njihovem internem seznamu za odprodajo. Osebno menim, da je ta zgodba takšna zaradi velike zmešnjave vrednot. Navadnim ljudem, tudi gospe, ki je danes klicala iz Beograda, je kristalno jasno, da je naš podzemni svet biser naše države in da ni vseeno, kdo z njim razpolaga. Pri nas pa je zmeda vrednot takšna, da država z lahkoto pove, da je koncesija podeljena podjetju, ki upravlja Postojnsko jamo, in da je za državo nepomembno, kdo je lastnik tega podjetja. Mene kot državljana ta izjava krepko skrbi. Če sami ne znamo ali nočemo tržiti nečesa, kar nam je dala narava in so odkrili domačini, če ne znamo niti pobirati vstopnine od svetovne naravne znamenitosti in nam je vseeno, kdo bo pobiral vstopnino in dobiček, kaj pa sploh še znamo? Pred kratkim sem prebral, da je v ZDA samo šest odstotkov premoženja v tujih rokah, nam, ki se šele učimo živeti v svoji državi in v Evropi, pa očitno ni pomembno, kdo bo lastnik naših podjetij, kdo bo upravljal naše bisere. Tako ne razmišljam samo jaz, ampak vsi, ki stojimo za namero o nakupu Turizma Kras s strani lokalnega gospodarstva in domačinov.

Vašo pobudo ste preverili tudi pri občinskih svetnikih, ki so vas soglasno podprli. Kakšni bodo vaši naslednji koraki?

Prva pobuda, naj dodam, je prišla iz gospodarstva, ni osebno moja. Jaz sem se zanjo zavzel in z njo, tako smo se dogovorili, stopil pred javnost. Gospodarstveniki, s katerimi se redno srečujem, so že predlani poleti, ko krize še ni bilo, so se pa že slišali prvi glasovi, da Istrabenzu ne gre več najbolje, postali pozorni. Že takrat so nekateri pomislili, da se lahko pojavi tudi vprašanje lastništva Turizma Kras. Decembra 2008 je iz notranjsko-kraškega gospodarstva prišla prva zelo konkretna pobuda za organiziranje lastnih potencialov za morebitni nakup. Zakaj ne bi izkoristili priložnosti za nakup, saj menjave lastništva niso zelo pogoste? Ko pa so marca 2009 prodali Marino Koper, in to tako, da niti prvi nadzornik Istrabenza Janko Kosmina za to ni vedel, je bilo očitno, da je čas za ukrepanje. Nismo želeli več čakati, ker bi lahko nekega dne iz medijev izvedeli, da je bil prodan tudi Turizem Kras. Svoj interes za nakup Turizma Kras smo javnosti sporočili 27. marca 2009 iz studia TV Koper. Tako smo obvestili prodajalce in državo, da nas nakup zanima, in preostalo javnost, predvsem našo, v regiji, da se nam lahko pridružijo. Naslednji korak je bil sestanek petnajstih direktorjev ter postojnskega župana Jerneja Verbiča in podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino 17. aprila 2009 in takrat se je jasno potrdil skupni interes. Na Istrabenzov javni poziv za zbiranje ponudb smo čakali skoraj leto dni. Zdaj je objavljen, čas je za ukrepanje, zato sem občinske svetnike želel seznaniti z zamislimi konzorcija in slišati njihov odziv. In ta je bil v celoti pozitiven.

Kdo bo torej kupec oziroma kupci? Pojasnjevali ste že, da ni v interesu pobudnikov, torej gospodarstvenikov, da bi Turizem Kras kupilo gospodarstvo samo.

Odločili smo se, da k nakupu povabimo vse gospodarske družbe, samostojne podjetnike in obrtnike iz vseh šestih občin Notranjsko-kraške regije ter prebivalce občin Pivka in Postojna, ki sta upravičeni do koncesijske dajatve. Da bi podjetje kupilo samo eno podjetje iz Notranjsko-kraške regije, ne bi bilo pametno. Če bi zašlo v težave, bi bil Turizem Kras spet kmalu naprodaj. Konzorcij je interesno, neformalno združenje, pravzaprav gibanje. O najprimernejši obliki gospodarske družbe, načinu zbiranja denarja in o drugih podrobnosti se bomo dogovorili v teh dneh. Iz možnosti nakupa ne izključujemo nikogar, kakšen bo dejanski interes, pa se bo šele pokazalo.

Menite, da bo prodajalec pri izboru kupca upošteval še katero merilo razen višine ponujene kupnine? Saj prodaja zaradi poplačila svojih dolgov.

V to zelo verjamem in verjamem tudi direktorju Turizma Kras Matjažu Berčonu, ki je napovedal, da bo eno merilo ohranitev celovitosti podjetja in programov. Sicer pa je res tudi to, da mora Istrabenz Turizem do konca junija zbrati denar za poplačilo dolgov, in če mu s prodajo podjetja, ki ima v lasti hotel Kempinski Palace, in podjetja GH Adriatic v Opatiji uspe zbrati dovolj denarja, se lahko zgodi, da Turizma Kras niti ne bo prodajal. Da na koncu niso zavezani k prodaji, jasno piše tudi v pozivu za zbiranje ponudb za Turizem Kras. A ne glede na to se bomo mi zelo resno pripravili na morebitni nakup. Zagotovo bomo oddali nezavezujočo ponudbo do 15. marca, ki bo morala biti verodostojna. Pri zavezujoči ponudbi, seveda če bomo k njej pozvani, bomo morali dati bančno garancijo, ki stane nekaj deset tisoč evrov. Do takrat bomo poznali interes prebivalcev ter sposobnost in interes gospodarstva. Seveda bo pri domačinih pomembna privrženost »naši« Postojnski jami, v gospodarstvu pa so prevladujoči ekonomski dejavniki, in ne čustva. Na tej podlagi bomo ocenili našo zgornjo mejo ekonomske upravičljivosti nakupa. Nazadnje pa bomo morali biti vsi, ki bomo pri nakupu sodelovali, pripravljeni tudi na to, da bo izbor v marsičem odvisen od subjektivne presoje prodajalca. Ne gre le za višino ponujene kupnine, ampak gotovo tudi za izkazano zaupanje v naše namene, da bomo svojo ponudbo uresničili, ohranili celovitost podjetja in zagotovili razvoj.

Nekateri menijo, da je svet, v katerem bi vstopnice za Postojnsko jamo lahko prodajali tujci, res postal čuden. Na drugi strani tega istega sveta pa vas označujejo za negodne »cicibane«, utopiste, vašo idejo pa za oživitev časov družbene lastnine, ki se ni obnesla. In da se tudi ta svojevrstni eksperiment ne more.

Mislim, da je to zelo groba poenostavitev. Krka je eno najboljših slovenskih podjetij, pa ima ravno tako delničarje, kot jih bo imel, če uspemo, Turizem Kras. Zdaj ima pač le enega delničarja, potem pa bi jih imel mnogo. Primerjava s socializmom je brezpredmetna. Govorimo o delovanju delniške družbe z večjim številom delničarjev. Menim, da imamo v Sloveniji precej zgovornih izkušenj o ravnanju s premoženjem, ki je skoncentrirano v rokah le nekaj posameznikov.

(delo.si)