Splošno mnenje o kampiranju je v Sloveniji še zmeraj nekoliko podcenjujoče, češ da zagotavlja predvsem ''poceni'' goste, pravi Rado Urevc, direktor kampa Šobec v Lescah, čeprav je že dolgo očitno, da kampiranje ni (več) posledica tankih denarnic, ampak zlasti življenjski slog, tudi veliko visokoizobraženih in premožnejših.

"Na Bledu ustvarijo turisti približno pol milijona prenočitev na leto. Tamkajšnji kamp jih prispeva dobrih 80.000, se pravi petino!" povzame Urevc. V celotni strukturi prenočitev v Sloveniji obsegajo kampi (prijavljenih jih je 56) julija in avgusta, ko je turistov praviloma povsod največ, približno četrtino vseh prenočitev, v strukturi prenočitvenih zmogljivosti pa za spoznanje manj.

"Slovenski kampi so zgledno urejeni," pravi Rado Urevc; večina jih ima štiri zvezdice od največ petih (še pred kratkim so lahko imeli največ tri). "Pogrešam pa v njih več animacije. V Franciji in na Nizozemskem, denimo, ima kamp naše velikosti (15 hektarjev) poleti tudi do dvajset animatorjev! Pri nas, na primer, imamo animacijo le ob večerih."

V Šobcu je te dni zasedena približno desetina zmogljivosti. Pričakovano glede na čas, pravi Urevc. Prav tako ga ni presenetil slab obisk v aprilu – zaradi kislega vremena. Kampi so med vsemi nastanitvenimi zmogljivostmi daleč najbolj "vremensko občutljivi"; kakor hitro se ulije za več dni, gostje pobegnejo, zato je večina odprta od sredine spomladi do sredine jeseni, Šobec denimo od konca aprila do začetka oktobra. "Le redki so odprti vse leto, kvečjemu v termah in zasebni. Verjetno bi bili mnogi, če bi imeli dovolj močno turistično zaledje oziroma obiskovalce vse leto."

S turistično ponudbo je močno povezana tudi posejanost s kampi. Daleč največ jih je v gorskih krajih, sploh v dolini Soče ("Razen v Kranjski Gori, kjer so ga, žal, zaprli v Martuljku. Zdaj je edini na Dovjem!" pove Urevc), zgolj za vzorec jih je na Štajerskem, v Mariboru ni recimo nobenega, manjka jih na Koroškem, na Krasu, čeprav, meni Urevc, so ljudje dovolj podjetni, da prepoznajo priložnost, in bi jih že odprli, če bi v njih videli posel.

Večja regionalna razpršenost bi bila nedvomno dobrodošla, pri čemer pa sogovornik ne vidi potrebe po bistveno več kampih. "Na Danskem, ki je približno dvakrat večja od Slovenije, jih imajo kakšnih petsto, ampak tam in na Nizozemskem, recimo, ljudje skorajda nimajo lastnih vikendov, in se precej premikajo od kampa do kampa."

Pri nas domači gostje prevladujejo predvsem v termah, v Šobcu pa tujci, pove Urevc, zlasti Nizozemci in Nemci, pa Avstrijci, Belgijci, Danci, domačih je zgolj približno pet odstotkov. "Struktura gostov se razlikuje od kampa do kampa. Bled, ki nam je sicer blizu, ima največ Italijanov in Britancev."

Po podatkih republiškega statističnega urada so gostje v slovenskih kampih lani ustvarili pet odstotkov več prenočitev kot leto prej. Toliko več so jih našteli tudi v Šobcu. S splošnim krajšanjem prenočevanja se v kampih ta doba daljša, pove Urevc: "Nam se je denimo povečala s 3,1 dneva pred nekaj leti na 4,2 dneva lani."

Novih kampov v Sloveniji v zadnjih letih niso odpirali, kvečjemu so jih povečevali in posodabljali, specializacije so še vedno redke oziroma jih skorajda ni, pravi Snežana Škerbinc iz odbora za kampe pri turistično-gostinski zbornici. Predvidoma od prihodnjega meseca pa bodo med drugim na novo uzakonjena šotorišča, kar bo zlasti olajšalo delovanje manjših, bolj "taborniških" kampov. Sicer pa so tudi na splošno večinoma manjši – do petdeset kampirnih prostorov.

V nasprotju s prepričanjem, da je ta možnost oddiha za plitve žepe, je dejstvo, da kampi zaradi višanja kakovosti ponudbe zaradi čedalje zahtevnejših gostov sploh niso več zelo poceni, dodaja Škerbinčeva. "To, da gremo v kamp, ker nimamo denarja, preprosto ne zdrži več!"

(delo.si)