Blejski grad

Bled je eden izmed tistih krajev na Slovenskem, ki ob vsakem obisku, pa če so ti še tako pogosti, jemlje dih in navdušuje. Te rajske podobe sredi Gorenjske ne krasijo zgolj znameniti otoček, jezero ter čudovita narava, temveč tudi blejski grad, ki se mogočno razprostira na strmi pečini, 139 m nad jezersko gladino. Tu s svojo veličino vlada vsemu, kar z njegove točke doseže človeško oko.

V zgodovinsko obdobje je blejski grad stopil leta 1004 z listino nemškega cesarja Henrika II., ki je posestvo Bled z gradom vred podaril briksenski škofiji oz. škofu Albuinu. Briksenski škofje so na Bled prihajali redko, zato so gospostvo sprva upravljali in varovali škofovi ministeriali. Sredi 14. stoletja so škofje neposredno upravo gospostva opustili in ga dali v zakup dotedanjemu upravitelju Konradu von Kreighu. Rodbina Kreigh je na Bledu gospodarila skoraj 200 let – do leta 1558.

pogled na jezero

Za Kreighi in njihovimi sorodniki Turni je zakupništvo gradu prevzel sloviti junak iz turških bojev baron Herbard Auersperg (Turjaški). Ker je bil velik zaščitnik protestantizma, je moral leta 1574 oditi z Bleda, zakupništvo pa prepustiti privržencu katoliške stranke baronu Ivanu Josipu Lenkoviču. Ta je umrl leta 1680, za njegovimi dediči pa je posest upravljal grof Žiga Turn (1592–1597).

Med letoma 1597 in 1615 so se škofje odpovedali zakupništvu in so sami postavljali glavarje. Po letu 1615 so imeli grad v zakupu številni ljudje. Glavarji so bili sicer do sredine 18. stoletja plemiči, kasneje pa meščani.

Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo po ukazu dunajske dvorne komisije podržavljeno. V času Ilirskih provinc (1809-1813) je bilo last francoske države, dohodke pa je užival generalni guverner, maršal Auguste Marmont.

Blejski grad

Leta 1937 je grad prevzela Zadružna gospodarska banka, nato pa Dravska banovina. Danes ga upravlja Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled.

(RTV Slovenija)