Ankaranski pollotok

Danes je v Ankaranu eden največjih avtokampov v Sloveniji s 1600 prostori za kampiranje. Direktor Lebar je izredno ponosen na zadnje priznanje, ki so ga pred dnevi dobili na turističnem sejmu ITB v Berlinu, kjer so jih razglasili za najboljši družinski hotel. Zagotovo pa je prepoznavni znak družbe Adria Ankaran njihov avtokamp, ki slovi kot eden bolje urejenih kampov v Sloveniji in na jadranski obali nasploh.

Kamp ponuja vse potrebno za oddih, razvedrilo in rekreacijo. Pohvali se lahko z bujnim zelenjem in številnimi drevesi, ki dajejo poleti krasno senco. Gostom so na razpolago tudi teniška igrišča, igrišča za odbojko na mivki, mini golf, lahko jadrajo na deski, kegljajo v bovling centru ali pa se s kolesom podajo po bližnjih kolesarskih poteh. "Letos smo se posvetili zlasti varnosti in redu v kampu. Do sezone nameravamo urediti obalo, pomole in dostope v morje. Odstranili smo tudi nekatera bolna in nevarna drevesa, na njihovem mestu pa bomo posadili nova. Uredili bomo tudi vsa igrišča in se posvetili dodatni gostinski ponudbi. Za varnost na območju kampa bodo poslej skrbeli novi varnostniki," je pojasnil Igor Lebar. Kamp ima svojo plažo, gostom pa je omogočeno tudi kopanje v olimpijskem bazenu z morsko vodo.

Družba Adria Ankaran je v minulih dneh kupila 40 novih mobilnih hišic, ki jih bo do začetka sezone postavila v kamp. "S temi hišicami bomo uredili tako imenovano Hrastovo ulico, ki se bo začela pri mogočnem hrastu pod Hramom in se nadaljevala v smeri proti morju. Gre za tri različne modele hišic, ki jih bo mogoče kupiti ali najeti za krajše ali daljše obdobje. Vse hišice so opremljene s klimatsko napravo, ki omogoča hlajenje in gretje, tako da bomo poslej tudi v kampu razširili sezono na vse leto," je pojasnil Lebar. V mobilni hišici sta dve spalnici. V eni je zakonska postelja, v drugi pa po dve ali tri postelje za eno osebo. V hišicah je še dnevni prostor z jedilnico in možnostjo spanja, kuhinja s priborom za kuhanje, vso kuhinjsko opremo in aparati ter kopalnica z umivalnikom, prho in straniščem.

Ankaranski oolotok

Kamp je idealna izhodiščna točka za sprehode in izlete, na primer v Postojnsko jamo, Škocjanske jame, kobilarno Lipica in številne druge privlačne kraje v Sloveniji in Istri. Milo podnebje pozimi omogoča prijetne sprehode ali kolesarjenje.

Letos bo več prireditev
Za dogajanje v Ankaranu že dolga leta skrbi turistično društvo Ankaran, kjer so zbrani prostovoljci, ki jim ne zmanjka idej in energije. Tako bodo že naslednji konec tedna v turističnem kompleksu Adrie Ankaran organizirali Praznik cvetja, vina in oljčnega olja. " S tem praznikom nekako zaznamujemo začetek turistične sezone v kraju. Na prazniku se z domačimi izdelki predstavijo različna društva in skupine iz slovenske Istre, pridejo pa tudi društva iz tujine," je pojasnila podpredsednica društva Ada Marija Butinar, ki je že dolga leta duša in motor turističnega društva. Butinarjeva je najbolj ponosna na prireditev Srednjeveška tržnica, ki jo že devet let organizirajo 15. avgusta na ploščadi v središču Ankarana. "S srednjeveško tržnico obujamo stare šege, poseben poudarek pa je na kostumih, saj se oblečemo v oblačila iz tistega časa. Vsako leto poskušamo predstaviti drugo obdobje. Lani smo predstavili pozni barok, letos nameravamo predstaviti rokoko. To naredimo na posebni modni reviji, ki je vsako leto zelo dobro obiskana," je povedala Butinarjeva. Turistično društvo organizira tudi ankaranske noči sredi julija in martinovanje. V veselem decembru pa posebno pozornost namenijo otrokom.

Konec leta 2006 je v Ankaranu zaživel tudi razvojni center Ankaran, ki ga vodi Bojan Oblak. "Naš osnovni namen je pospeševanje razvoja turizma, malega gospodarstva, obrti, gospodarstva in kmetijstva na območju KS Ankaran in v okolici," je dejal Oblak. Razvojni center je že lani izpeljal nekatere aktivnosti, izdelali so denimo turistični katalog Ankarana. Letos prav tako načrtujejo številne projekte. "Nadaljevali bomo vse dejavnosti, ki smo jih izvajali v preteklem letu. Načrtujemo tudi izdajo turističnega kataloga Ankaran-Hrvatini, ki bo turistom predstavil širšo turistično ponudbo naših krajev," je razložil Oblak in dodal, da so posebno pozornost v letu 2008 namenili organizaciji številnih prireditev. "V juniju in juliju načrtujemo serijo velikih koncertov, na katerih naj bi nastopile različne glasbene skupine iz različnih držav. Med njimi tudi Laibach, Riblja čorba, Magnifico," je dejal Oblak. Letos bodo v Ankaranu imeli tudi mednarodni festival harmonike, na katerem bodo sodelovali tudi svetovni prvaki, julija in avgusta bodo vsak dan organizirali glasbo v živo in Istrsko tržnico, na kateri se bodo predstavljali domači pridelovalci kmetijskih pridelkov. Tu bo možno kupiti odlične domače dobrote Istre in Brkinov. Za otroke bodo pripravili otroške delavnice in ure pravljic. Nadaljevali bodo tudi potopisna predavanja iz različnih krajev in držav. "Načrtov za leto 2008 je torej veliko, zastavljeni projekti so zelo zahtevni, verjamemo pa, da jih bomo s sodelovanjem in konsenzom prebivalcev našega prečudovitega kraja uspešno izpeljali," je bil prepričan Oblak.

Vedno več zanimanja za gradnjo
Ankaranski polotok velja za enega najbolj zelenih območij na slovenski obali. S svojo lego, kulturnimi znamenitostmi in naravnimi lepotami - bogatim sredozemskim rastlinjem, vinorodnim okolišem in oljčnimi nasadi je vsekakor nekaj posebnega. Tudi zato je zadnje čase zanimanje za zemljišča in gradnjo na tem koščku obale vedno večje in občina je na tem območju v zadnjem času prodala kar precej zemljišč. Ponekod so že stekla gradbena dela, kjer nastajajo predvsem turistični apartmaji. To nekatere precej skrbi, drugi pa spet menijo, da Ankaran nujno potrebuje razvoj in da ga je treba nekoliko urediti.

Ankaranski polotok

Pobud za gradnjo na območju Ankarana je na občini kar veliko, je dejala Mozetičeva. Največ je zanimanja za gradnjo turističnih apartmajev in drugih poslovnih prostorov, kar sicer skrbi tamkajšnje prebivalce, ki si ne želijo zimskih naselij duhov, poleti pa nepopisne gneče turistov. "V bistvu je stvar investitorja, kako bo ta stanovanja tržil. Občina podpira tako turistične apartmaje kot stanovanja za stalno bivanje. Kolikor mi je znano, je precej zanimanja tudi za stalno bivanje v Ankaranu." Mozetičeva je pojasnila, da je območje pod Jadransko cesto, v smeri proti morju, načeloma namenjeno bolj turistični pozidavi, medtem ko je območje nad Jadransko cesto bolj namenjeno stanovanjski pozidavi.

Razvoj kraja pozdravljajo tudi v krajevni skupnosti Ankaran, ki jo vodi predsednica Maja Prodan Jurič. Vendar je ta opozorila, da kraj nujno potrebuje tudi osnovne stvari, saj imajo zdaj le eno trgovino, eno banko, eno pošto, eno lekarno. "Pred večjo gradnjo je nujno potrebna tudi obnova glavne ceste. Občina je za to že poskrbela in pričakujemo, da bo cesta od ankaranske vpadnice na Bivju do Lazareta v naslednjih dveh letih popolnoma obnovljena. Na tej cesti so predvidena tudi štiri križišča, ki bodo zdajšnjim prebivalcem in drugim omogočala varno vključevanje na cesto," je dejala Prodan-Juričeva, ki je zadovoljna, da bo koprska občina še v tem letu nekoliko uredila središče Ankarana in obnovila tudi ankaranski vrtec. Prav tako se vse mlade družine v kraju veselijo novih otroških igrišč. "Smo pa občino že opozorili, da bi naš kraj potreboval tudi večji oskrbni center in vsaj eno bencinsko črpalko," je še pojasnila. Na občini so se med drugimi oglasili španski investitorji, ki so želeli v Ankaranu zgraditi kompleks 600 stanovanj, vendar je občina njihovo pobudo zavrnila, ker se ji je zdela takšna pozidava ob obstoječi infrastrukturi prevelika. Se pa zdaj s podobnimi projekti na občini oglašajo tudi slovenski investitorji.

Slaba stran ankaranske lege je bližina koprskega pristanišča, ki se na območju ob Sveti Katarini vse bolj širi proti Ankaranu. V izdelavi je državni lokacijski načrt, ki bo zajemal tudi gradnjo tretjega pomola Luke Koper. Vodstvo krajevne skupnosti se zaveda, da je gradnja tretjega pomola kljub nekaterim ostrim nasprotovanjem v preteklosti najbrž neizogibno dejstvo. "Če že mora biti, naj bo čim manjši. Na njem pa naj bo takšna dejavnost, da bo čim manj obremenjevala okolje in ljudi," je dejala Prodan-Juričeva. Upa, da bodo na območju ob tretjem pomolu v prihodnosti res zaživele športne in rekreacijske površine. Tam je namreč predviden športno-rekreacijski park. Tudi sicer si v Ankaranu prizadevajo razviti športni in zdraviliški turizem, v krajevni skupnosti pa upajo, da bodo dobili tudi nove prebivalce. Zdaj v kraju živi okoli 3500 krajanov.

Ankaran skozi zgodovino
Območje Ankarana je bilo naseljeno že v rimskem času in se je imenovalo Ancaria, sam kraj pa naj bi dobil ime po opatu samostana, sv. Nikolaju Ancaranu. Kulturna znamenitost Ankarana je benediktinski samostan sv. Nikolaja iz začetka 12. stoletja, ki je kot tak deloval do leta 1641. Benediktinci so v Ankaranu uspešno sadili vinograde in oljčnike. V 16. stoletju so vino iz Ankarana, znano kot Kristusove solze, pili celo v Nemčiji. V velikih kamnitih posodah, ki so zdaj postavljene na parkirišču, pa so hranili oljčno olje. Najstarejši del samostana je še vedno viden na severozahodnem delu stavbe. Cerkveni zvonik je bil končan leta 1572 v "gvelfskem" slogu.

Ankaranski polotok

V času Napoleonovih Ilirskih provinc so v samostanu uredili vojaško bolnišnico, po prvi svetovni vojni pa so ga preuredili v hotel, kar je še danes. Leta 1925 so tu uredili tudi kopališče sv. Nikolaja, s športnimi igrišči in kampom. Zdraviliška dejavnost se je tu začela razvijati, ko so začeli množično zdraviti kostne in pljučne bolezni s terapijami, vezanimi na ugodno delovanje morja in sonca. Na ankaranskem območju sta tako pred prvo svetovno vojno zrasli dve zdravstveni ustanovi - sanatorij za pljučno tuberkulozo, ki so ga leta 1985 preselili v izolsko bolnišnico, in otroško obmorsko okrevališče za otroke s kostno tuberkulozo. V njem danes deluje svetovno priznana Ortopedska bolnišnica Valdoltra, ki je razvila tudi Center za rehabilitacijo športnikov.

Naravni spomenik Debeli rtič
Na koncu ankaranskega polotoka je Debeli rtič. Značilna je njegova široka, debela oblika. Območje polotoka je zavarovano, saj je ob vznožju ozka abrazijska terasa, na zahodu pa so oblikovane prepadne stene - klifi. Zaradi abrazije, preperevanja in odplakovanja se klif pomika v kopno s povprečno hitrostjo od 1 do 2 centimetra na leto. Brežine klifa so na nekaterih mestih poraščene s toploljubimi rastlinami, predvsem z žuko in južno šmarno deteljo. Pogosti so tudi hrast, bor, črni gaber, robinja in robida. Najpogostejši pripadniki živalskega sveta so morski jež, spužva spremenljivka, klapavica, ostriga, brizgač in mali morski pajek.

Edino rastišče obmorskega lana in klasnate tavžentrože
Med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem pri Ankaranu se na približno sedmih hektarjih razprostira edini sredozemski slani travnik v Sloveniji, ki je del Nature 2000. Njegovo varovanje je pomembno zaradi ohranjanja redkih rastlinskih vrst, ki tu živijo, ter ekosistemske raznolikosti in biološke pestrosti slovenskega obrežnega prostora nasploh. To je za vzhodno jadransko obalo redek, za slovensko pa edinstven primer morskega obrežja, ki ni strmo, kamnito ali peščeno, ampak muljasto, vlažno in plitvo. Vodni režim je zato drugačen kot na flišnatem ali apnenčastem obrežju in v solinah. Le na tem območju v Sloveniji rasteta slanoljubni rastlinski vrsti, to sta obmorski lan in klasnata tavžentroža. Uvrščena sta na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, saj sta do nedavna veljala za izumrla.

Učna pot Resslov gaj
Resslov gaj je zaščiteno območje okoli Jurjevega hriba na zahodnem delu Ankaranskega polotoka. V njem so predstavljene značilne drevesne, grmovne in zeliščne vrste hrastovega gozda. Posvečen je Josefu Resslu, slavnemu gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka. Učno pot je leta 1993 uredil Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana. Pot je dolga približno dva kilometra in se začne ob lokalni cesti Barizoni-Jernej. Ponuja krožno in enosmerno možnost ogleda. Pot je opremljena z enajstimi poučnimi tablami, na njej pa si lahko ogledamo avtohtoni gozd, ugotovimo zgodovino rabe gozda in spoznamo življenje Josefa Ressla. Sprehod po Resslovem gaju je še posebno namenjen šolski mladini za pouk v naravi pa tudi turistom in rekreativcem.

(dnevnik.si)